LAMA YESHE predstavi BUDIZeM
Z učenjem budizma se učimo o sebi - učimo se spoznavati naravo lastnega uma. Budizem ne poudarja nečesa, kar bi bilo nad nami, temveč praktične stvari, kako živeti vsakdanje življenje in vanj vključiti um tako, da ta ostane miren in zdrav. Z drugimi besedami, poudarek je na izkustveni modrosti vedenja in ne na dogmatičnih pogledih. V zahodni terminologiji ne bi rekli, da je budizem religija, temveč da je to filozofija, znanost oziroma psihologija.
Instinktivna težnja človeškega uma je iskanje sreče in v tem pogledu se vzhodnjaki in zahodnjaki ne razlikujejo. Vendar, če vaš življenjski slog daje preveč poudarka čutnemu svetu in se ga čustveno oklepate, je to zelo nevarno, ker nimate nadzora nad seboj.

Nadzor ni vzhodnjaška navada ali budistična izmišljotina. Vsi ga potrebujemo in še zlasti tisti, ki živijo materialistično življenje in so psihološko preveč navezani na predmete. Po budistični filozofiji takšen um ni zdrav, temveč bolan. Kot že veste, zunanji tehnološki in znanstveni napredek ne more sam po sebi izpolniti želja, ki izhajajo iz vaše navezanosti, ali rešiti vaših čustvenih težav.
Budova učenja so torej metoda, s katero se vam razkrije narava človeškega uma, človeški potencijal in kako ga lahko razvijate. Poleg tega ta metoda poudarja razumevanje metafizičnih procesov, namesto slepega verovanja vanje. V vsakem primeru, ali ste verni ali ne, verujoči ali ne, pomembno je, da razumete naravo svojega uma, kajti če je ne, bi se moteča čustva v vaši glavi vse globlje in trdneje ukoreninjala, medtem ko bi mislili, da je z vašim zdravjem in dnevnimi aktivnostmi popolnoma vse v redu. Ob navzočnosti tega temeljnega vzroka psihološke bolezni pa lahko že najmanjša sprememba pogojev sproži duševno bolezen. To se namreč lahko zgodi, vse dokler ste povsem slepo navezani na čutni svet in še niste spoznali narave svojega uma. Tega ni mogoče zanikati in preprosto reči: "Ne verjamem," tako kot ne morete zanikati, da imate nos in trditi: "Ne verjamem, da imam nos!", kajti, verjeli ali ne, je pač tam. Mnogi zahodnjaki pravijo: "V nič ne verujem" in so zares ponosni, da so neverujoči – kar preverite, ker je zelo pomembno, da se tega zavedate. Na Zahodu je veliko protislovij: znanstveniki trdijo zase, da so neverniki, religiozni ljudje pa da so verniki, toda ne glede na to ali ste verujoči ali ne, morate razumeti naravo svojega uma. Vedno govorite o navezanosti, vendar ne veste, kako jo nadzorovati. Izgovoriti besedo je preprosto, toda razumeti naravo navezanosti je zelo težko. Vzemimo, na primer, tale preprost primer: avtomobili in letala so bila zasnovana zato, da bi človek hitreje opravil svoje delo in imel več prostega časa, ampak rezultat je, da je njegov um bolj nemiren kot kdajkoli prej. Ne pritožujem se, a le preverite svoje vsakdanje življenje. To kar hočem reči je, da, ko je vsa dežela zatopljena v čutni svet, v oblasti navezanosti, nimate ne možnosti ne časa, da bi videli resničnost svojega uma. Jaz pravim, da je tak način življenja težek, ker se ne moremo resnično veseliti in izkusiti zadovoljstva, saj je pravo veselje plod uma, ne pa zunanjih pojavov.
Budova učenja so torej metoda, s katero se vam razkrije narava človeškega uma, človeški potencijal in kako ga lahko razvijate. Poleg tega ta metoda poudarja razumevanje metafizičnih procesov, namesto slepega verovanja vanje. V vsakem primeru, ali ste verni ali ne, verujoči ali ne, pomembno je, da razumete naravo svojega uma, kajti če je ne, bi se moteča čustva v vaši glavi vse globlje in trdneje ukoreninjala, medtem ko bi mislili, da je z vašim zdravjem in dnevnimi aktivnostmi popolnoma vse v redu. Ob navzočnosti tega temeljnega vzroka psihološke bolezni pa lahko že najmanjša sprememba pogojev sproži duševno bolezen. To se namreč lahko zgodi, vse dokler ste povsem slepo navezani na čutni svet in še niste spoznali narave svojega uma. Tega ni mogoče zanikati in preprosto reči: "Ne verjamem," tako kot ne morete zanikati, da imate nos in trditi: "Ne verjamem, da imam nos!", kajti, verjeli ali ne, je pač tam. Mnogi zahodnjaki pravijo: "V nič ne verujem" in so zares ponosni, da so neverujoči – kar preverite, ker je zelo pomembno, da se tega zavedate. Na Zahodu je veliko protislovij: znanstveniki trdijo zase, da so neverniki, religiozni ljudje pa da so verniki, toda ne glede na to ali ste verujoči ali ne, morate razumeti naravo svojega uma. Vedno govorite o navezanosti, vendar ne veste, kako jo nadzorovati. Izgovoriti besedo je preprosto, toda razumeti naravo navezanosti je zelo težko. Vzemimo, na primer, tale preprost primer: avtomobili in letala so bila zasnovana zato, da bi človek hitreje opravil svoje delo in imel več prostega časa, ampak rezultat je, da je njegov um bolj nemiren kot kdajkoli prej. Ne pritožujem se, a le preverite svoje vsakdanje življenje. To kar hočem reči je, da, ko je vsa dežela zatopljena v čutni svet, v oblasti navezanosti, nimate ne možnosti ne časa, da bi videli resničnost svojega uma. Jaz pravim, da je tak način življenja težek, ker se ne moremo resnično veseliti in izkusiti zadovoljstva, saj je pravo veselje plod uma, ne pa zunanjih pojavov.
Sodobni, inteligentno skeptični mladi ljudje, imajo nekaj razumevanja, kaj je v življenju res pomembno in da nam veselja ne prinašajo minljive stvari ali po budističnem terminologiji le »samsarični« objekti, zato iščejo tisto, kar prinaša resnično zadovoljstvo. Ko je Buda govoril o trpljenju, se ni izrecno skliceval na bolezni in telesno bolečino, ampak na nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo je resnično trpljenje. Ne glede na to, koliko dobite, se vaša želja ne zmanjšuje, temveč vedno hočete še več. To je trpljenje, to je zabloda in frustracija.
Budistična psihologija navaja šest temeljnih iluzij, ki sprožajo frustracije, kalijo mir človeškega uma in ga vznemirjajo: navezanost, jeza, nevednost, prevzetnost, dvom in popačena razumevanja. To niso zunanji pojavi, temveč duševni. Ko je Buda učil ljudi, kako premagati te iluzije, je poudaril potrebo po razumevanju njihove narave in ne imeti le prepričanja in vere. Brez raziskovanja lastnega uma in razvoja introspektivne modrosti vedenja, ni mogoče razviti tega razumevanja. Čeprav veliko govorimo o iluzijah, dejansko o njih ne vemo nič. Te temeljne iluzije izvirajo iz ega in povzročajo nemiren um. Biti svoboden ne pomeni odreči se svojega premoženja, lahko ga obdržite, če pa se boste nanj preveč navezali, boste postali nemirni, vaše življenje težavno, vaš um pa bo ostajal zamegljen in onesnažen. Zamegljen um je po naravi neveden in nemiren, zato se luč modrosti v njem ne more razvijati. Rešitev tega problema je v meditaciji.
Meditacija ne pomeni sedeti brezdelno v kotu in se poskušati osredotočiti na eno samo točko. Je vrsta modrosti, ki je brez lenobnosti, njena vloga pa zavedati se stanja uma. Prav vsak dan bi se morali zavedati vsega kar delate ter zakaj in kako to delate. Običajno počnemo vse nezavedno: jemo, ne da bi se tega zavedali, pijemo in govorimo prav tako. Nimamo pojma o tem, kar se dogaja v naši glavi, čeprav govorimo, da se zavedamo. Ne pravim tega, da bi vas obsojal ali poniževal, temveč zato, ker želim, da preverite sami.
Budizem nam predstavlja ideje zato, da jih preučimo in izkusimo. Ne govorim o nečem visoko na nebu, ampak o zelo preprostih stvareh. Če ne poznate narave navezanosti in njenega predmeta, ne boste mogli občutiti globoke ljubezni do svojih prijateljev, staršev ali države. Ker je vaš um nezaveden, škodujete tistim, ki so vam blizu. Podobno, jezna oseba se popolnoma spozabi in sploh ne ve, kaj se dogaja v njeni glavi. Saj veste, kako je, to so le primeri o tem kaj počnemo. Velikokrat prizadenemo ljudi, ker se ne zavedamo svojega obnašanja, duševnega stanja in nimamo spoštovanja do drugih.
Na Zahodu obstajajo ljudje, ki imajo posebno izobrazbo iz psihologije, vendar Buda želi, da vsi postanemo psihologi: vsak izmed nas bi moral spoznati svoj um. Buda je trdno prepričan, da je to mogoče, da ima vsak človek potencijal sposobnosti razumevanja in s tem tudi nadzora svojega uma.
Ko razumemo svoj um, je nadzor nad njim spontan. Ne mislite, da je raziskovanje uma nekakšna himalajska zadeva, namenjena le tistim, ki nimajo materialnih dobrin. Le preverite - vsakič, ko ste pri nečem čustveno vpleteni; namesto da reagirate, se sprostite. Poskusite se zavedati, kaj počnete, vprašajte se: "Kaj počnem? Kako? Zakaj to počnem?" Čudovito je, če se lahko na tak način analizirate, saj lahko z razumevanjem z lahkoto odpravite svoje težave. Naš problem je, da nam primanjkuje intenzivne modrosti vedenja oz. zavedanja ali zavesti, kakor koli želite to imenovati.
Da bi torej bili do drugih ljubeči in prijazni, morate poznati naravo stvari, v nasprotnem boste spet zapadli v še eno prevzetno iluzijo ega: "Ljubim ga", "Ljubim jo". Preverite, kako in zakaj se to zgodi – zato je tako pomembno, da postanete sam svoj psiholog. Le tako, umsko sproščeni in brez nemirnega, ponorelega uma, ki uničuje življenje, boste lahko uporabili svojo modrost zase in uživali v svojih materialnih dobrinah.
Da postanete psiholog, se ni treba posvetiti študiju neke velike filozofije, vse, kar morate storiti je, da vsak dan izprašate svoj um. Tako kot vsak dan pregledate toliko stvari, npr. živila v kuhinji, zakaj ne bi enako počeli s svojim umom? To je veliko bolj pomembno. Življenje na Zahodu temelji na miselnosti, da je za svoje težave vedno mogoče kupiti rešitev v supermarketu, ali kupiti kakšno čudodelno tabletko v lekarni, ali pri zdravniku dobiti kako zdravilo vsakič, ko smo frustrirani. Ali menite, da so ta sredstva uporabna? Seveda ne. Čeprav se morda zdi, da pomagajo, je to le prehodnega značaja, saj ne uničijo niti simptomov čustvenih zablod, temveč vas še bolj polenijo in oslabijo.
Po naši materialistični miselnosti verjamemo, da je mogoče veselje in srečo kupiti, vendar to ni mogoče. Globoko v vaši glavi je zasidrana misel, da lahko kupite umirjen, veder um v supermarketu, a je to popolnoma zgrešeno. Tudi verniki bi morali poskušati razumeti svoj um, namesto da si prizadevajo samo verjeti v nekaj - to je veliko bolj praktično. Zgolj vera ne more rešiti vaših težav, to lahko dosežete le z razumevanjem modrosti vedenja. Buda je celo govoril, da je nevarno verjeti v Budo in nas je namesto tega spodbujal k razumevanju lastne narave. Šele takrat, ko odkrijemo nekaj z lastnim umom, je prav, da v to verjamemo. Verjeti na podlagi spoznanj ali jasnega intelektualnega razumevanja je povsem sprejemljivo, če pa niste prepričani, zakaj verjamete v to, kar počnete, bodo drugi zlahka uničili vašo vero. Veliko ljudi z duhovnimi nagnjenji je šibkih, ker ne razumejo prave narave svojega duha oz. uma. Razumevanje je nekakšna oblika psihične energije, podpira vaš um in ga ohranja zdravega.
Ko boste razumeli stališča svoje miselnosti ali kako gledate na stvari, boste spoznali, da ste se vseskozi oklepali čutnega sveta in namišljene idealistične prihodnosti, ki je le vaša mentalna projekcija, brez kakršne koli objektivne realnosti in da se sedanjosti sploh ne zavedate. Strinjati se morate, da je to nezdravo stanje duha.
Zelo pomembno je, da ohranjamo zavedanje ves dan. Narava modrosti in zavedanja je mir in radost. Ni potrebe, da bi hlastali za izkušnjo radosti ali nečesa, kar bi jo lahko prineslo. Dovolj je, da ravnate pravilno in s pravim razumevanjem. Na ta način bo rezultat radosti spontano vzniknil. Ne treba razmišljati: "Če bom zdaj živel na tak način, bom v naslednjem življenju imel dobre rezultate." Ni treba, da ste obsedeni z doseganjem takšnih ali drugačnih spoznanj. Če boste ravnali z največjim možnim razumevanjem, boste hitro dosegli spoznanje večnega miru.
Budistična psihologija navaja šest temeljnih iluzij, ki sprožajo frustracije, kalijo mir človeškega uma in ga vznemirjajo: navezanost, jeza, nevednost, prevzetnost, dvom in popačena razumevanja. To niso zunanji pojavi, temveč duševni. Ko je Buda učil ljudi, kako premagati te iluzije, je poudaril potrebo po razumevanju njihove narave in ne imeti le prepričanja in vere. Brez raziskovanja lastnega uma in razvoja introspektivne modrosti vedenja, ni mogoče razviti tega razumevanja. Čeprav veliko govorimo o iluzijah, dejansko o njih ne vemo nič. Te temeljne iluzije izvirajo iz ega in povzročajo nemiren um. Biti svoboden ne pomeni odreči se svojega premoženja, lahko ga obdržite, če pa se boste nanj preveč navezali, boste postali nemirni, vaše življenje težavno, vaš um pa bo ostajal zamegljen in onesnažen. Zamegljen um je po naravi neveden in nemiren, zato se luč modrosti v njem ne more razvijati. Rešitev tega problema je v meditaciji.
Meditacija ne pomeni sedeti brezdelno v kotu in se poskušati osredotočiti na eno samo točko. Je vrsta modrosti, ki je brez lenobnosti, njena vloga pa zavedati se stanja uma. Prav vsak dan bi se morali zavedati vsega kar delate ter zakaj in kako to delate. Običajno počnemo vse nezavedno: jemo, ne da bi se tega zavedali, pijemo in govorimo prav tako. Nimamo pojma o tem, kar se dogaja v naši glavi, čeprav govorimo, da se zavedamo. Ne pravim tega, da bi vas obsojal ali poniževal, temveč zato, ker želim, da preverite sami.
Budizem nam predstavlja ideje zato, da jih preučimo in izkusimo. Ne govorim o nečem visoko na nebu, ampak o zelo preprostih stvareh. Če ne poznate narave navezanosti in njenega predmeta, ne boste mogli občutiti globoke ljubezni do svojih prijateljev, staršev ali države. Ker je vaš um nezaveden, škodujete tistim, ki so vam blizu. Podobno, jezna oseba se popolnoma spozabi in sploh ne ve, kaj se dogaja v njeni glavi. Saj veste, kako je, to so le primeri o tem kaj počnemo. Velikokrat prizadenemo ljudi, ker se ne zavedamo svojega obnašanja, duševnega stanja in nimamo spoštovanja do drugih.
Na Zahodu obstajajo ljudje, ki imajo posebno izobrazbo iz psihologije, vendar Buda želi, da vsi postanemo psihologi: vsak izmed nas bi moral spoznati svoj um. Buda je trdno prepričan, da je to mogoče, da ima vsak človek potencijal sposobnosti razumevanja in s tem tudi nadzora svojega uma.
Ko razumemo svoj um, je nadzor nad njim spontan. Ne mislite, da je raziskovanje uma nekakšna himalajska zadeva, namenjena le tistim, ki nimajo materialnih dobrin. Le preverite - vsakič, ko ste pri nečem čustveno vpleteni; namesto da reagirate, se sprostite. Poskusite se zavedati, kaj počnete, vprašajte se: "Kaj počnem? Kako? Zakaj to počnem?" Čudovito je, če se lahko na tak način analizirate, saj lahko z razumevanjem z lahkoto odpravite svoje težave. Naš problem je, da nam primanjkuje intenzivne modrosti vedenja oz. zavedanja ali zavesti, kakor koli želite to imenovati.
Da bi torej bili do drugih ljubeči in prijazni, morate poznati naravo stvari, v nasprotnem boste spet zapadli v še eno prevzetno iluzijo ega: "Ljubim ga", "Ljubim jo". Preverite, kako in zakaj se to zgodi – zato je tako pomembno, da postanete sam svoj psiholog. Le tako, umsko sproščeni in brez nemirnega, ponorelega uma, ki uničuje življenje, boste lahko uporabili svojo modrost zase in uživali v svojih materialnih dobrinah.
Da postanete psiholog, se ni treba posvetiti študiju neke velike filozofije, vse, kar morate storiti je, da vsak dan izprašate svoj um. Tako kot vsak dan pregledate toliko stvari, npr. živila v kuhinji, zakaj ne bi enako počeli s svojim umom? To je veliko bolj pomembno. Življenje na Zahodu temelji na miselnosti, da je za svoje težave vedno mogoče kupiti rešitev v supermarketu, ali kupiti kakšno čudodelno tabletko v lekarni, ali pri zdravniku dobiti kako zdravilo vsakič, ko smo frustrirani. Ali menite, da so ta sredstva uporabna? Seveda ne. Čeprav se morda zdi, da pomagajo, je to le prehodnega značaja, saj ne uničijo niti simptomov čustvenih zablod, temveč vas še bolj polenijo in oslabijo.
Po naši materialistični miselnosti verjamemo, da je mogoče veselje in srečo kupiti, vendar to ni mogoče. Globoko v vaši glavi je zasidrana misel, da lahko kupite umirjen, veder um v supermarketu, a je to popolnoma zgrešeno. Tudi verniki bi morali poskušati razumeti svoj um, namesto da si prizadevajo samo verjeti v nekaj - to je veliko bolj praktično. Zgolj vera ne more rešiti vaših težav, to lahko dosežete le z razumevanjem modrosti vedenja. Buda je celo govoril, da je nevarno verjeti v Budo in nas je namesto tega spodbujal k razumevanju lastne narave. Šele takrat, ko odkrijemo nekaj z lastnim umom, je prav, da v to verjamemo. Verjeti na podlagi spoznanj ali jasnega intelektualnega razumevanja je povsem sprejemljivo, če pa niste prepričani, zakaj verjamete v to, kar počnete, bodo drugi zlahka uničili vašo vero. Veliko ljudi z duhovnimi nagnjenji je šibkih, ker ne razumejo prave narave svojega duha oz. uma. Razumevanje je nekakšna oblika psihične energije, podpira vaš um in ga ohranja zdravega.
Ko boste razumeli stališča svoje miselnosti ali kako gledate na stvari, boste spoznali, da ste se vseskozi oklepali čutnega sveta in namišljene idealistične prihodnosti, ki je le vaša mentalna projekcija, brez kakršne koli objektivne realnosti in da se sedanjosti sploh ne zavedate. Strinjati se morate, da je to nezdravo stanje duha.
Zelo pomembno je, da ohranjamo zavedanje ves dan. Narava modrosti in zavedanja je mir in radost. Ni potrebe, da bi hlastali za izkušnjo radosti ali nečesa, kar bi jo lahko prineslo. Dovolj je, da ravnate pravilno in s pravim razumevanjem. Na ta način bo rezultat radosti spontano vzniknil. Ne treba razmišljati: "Če bom zdaj živel na tak način, bom v naslednjem življenju imel dobre rezultate." Ni treba, da ste obsedeni z doseganjem takšnih ali drugačnih spoznanj. Če boste ravnali z največjim možnim razumevanjem, boste hitro dosegli spoznanje večnega miru.
Lama Yeshe
© Chagna Pemo 2020